Premiera: Bonobo Beni

Udarnik bo danes, 2. 10. ob 18. uri gostil premiero dokumentarne mojstrovine francoskega režiserja Alaina Tixiera z naslovom Bonobo Beni, (na sporedu še 5. in 6. oktobra ob 18. uri):

Bonobo Beni

(Bonobos)

[youtube=http://www.youtube.com/watch?v=kv7P2KDzMOE]

lain Tixier // Francija // 2010 // 90 min // dokumentarni

IMDb

režija Alain Trixier

scenarij Claudine André

fotografija Patrice Aubertel

zvok Jean-Baptiste Sabiani

montaža Laurence Buchmann

igrajo Claudine AndréFanny Mehl

producent Jean-Pierre Bailly

OZADJE ZGODBE

Sprva so imeli bonobe za pritlikavo vrsto šimpanzov, pozneje pa so odkrili, da gre za posebno vrsto opic. Bonobo (Pan panicus) je ob šimpanzih, gorilah in orangutanih četrta vrsta velikih opic. Bonobi in šimpanzi so si v marsičem podobni, toda če jih pobliže pogledamo, opazimo, da so nekoliko manjši in vitkejši. Imajo tudi bolj rožnate ustnice, črn obraz in dolge črne lase z veliko prečko na temenu. Odrasli bonobo lahko zraste tudi do 1 metra in več. Samica tehta 35 kg, samec pa 45 kg. Živijo lahko do 60 let. Čas brejosti traja skoraj 8 mesecev. Opica bonobo je človeku genetsko najbližje. Imamo kar 98 odstotkov skupnih genov.

Bonobi so izjemno mirnega in prijaznega značaja. Živijo v strukturirani družbi z večplastnimi medosebnimi odnosi. Njihov življenjski prostor so močvirnati gozdovi Kongovske kotline, ki na severu meji na reko Kongo, na jugu pa na reki Sankuru in Kasai. Za kotlino je značilna biotska raznovrstnost vseh oblik življenja, tako rastlinja kot živalstva; tam živijo gorile, gozdni sloni, žirafe in bonobi. Ti gozdovi so uvrščeni na Unescov seznam svetovne dediščine in so ključni za ohranjanje naravnega ravnovesja planeta.

Življenjsko okolje bonobov čedalje bolj ogrožata divji lov in redčenje gozdov. Les teh gozdov služi za pridobivanje premoga za krajevno prebivalstvo. Bonobi so žrtve trgovanja z mesom divjih živali. Nastavljene pasti po gozdovih jim lahko povzročijo hude poškodbe. Ko lovci pokončajo matere samice zaradi mesa, osirotele mladiče pogosto prodajajo na ulicah Kinšase kot sejemske živali.

Naš najbližji sorodnik je na pragu izumrtja. Če so leta 1980 našteli 100.000 primerkov, pa se danes njihovo število giblje med 5000 do 15.000.

ZGODBA

Glavni junak filma je enoletni opičji mladič Beni iz zavetišča Lola ya Bonobo (DR Kongo), kjer se uči veščin, ki jih potrebuje za vrnitev v džunglo. Beni je eden zadnjih mladičev vrste bonobo, ki je izjemno inteligentna in ogrožena. Od šimpanzov, njihovih najbližjih sorodnikov, se razlikujejo po bolj miroljubnem in igrivem vedenju. Benija je pred kruto usodo rešila lastnica zavetišča, Claudine André, ki se že več let trudi, da bi zaščitila bonobe. V zavetišču jih vzgaja skupaj z drugimi človeškimi mamami in jih navaja na samostojno življenje. Claudine se pripravlja, da bo izbrala novo skupino bonobov, zrelih za izpust v divjino. Beni je pustolovske narave in hitre pameti – bo med njimi tudi on? Zgodbe bonobov nam pripovedujeta Claudine in izmišljen Benijev glas, poln humornih in navihanih misli, zaradi katerih je film primeren tudi za mlajše otroke.*

O AVTORJU

Alain Tixier je znan po seriji dokumentarcev Ushuaia episodes. Vso kariero je posvetil snemanju narave in živalskih vrst. Ob snemanju dokumentarca o opicah je slišal za vrsto bonobo in takrat se je odločil, da obišče rezervat Lola Ya Bonobo in jih dodobra spozna. S svojim videzom in vedenjem so te opice v hipu osvojile njegovo srce. “Bonobi so manjkajoči člen v naši evoluciji. Srečanje z njimi pa je kot skok v prazgodovino.” Ko mu je Claudine povedala, da je neki primatolog z Instituta Max Planck opravil primerjalne teste med ljudmi, šimpanzi in bonobi na primerljivi razvojni stopnji, na katerih je najvišjo oceno osvojil bonobo Beni, se je odločil, da bo glavni lik njegovega filma prav on. Prav tako je nanj vplivala resnična zgodba o bonobu Kanzyju iz laboratorija univerze v Atlanti, ki razume 3000 angleških besed in komunicira prek računalnika s 600 piktogrami, ki predstavljajo besede in koncepte.

VIR: www.kinodvor.org