Premiera: Mikrorojstvo

DOKUMENTARNI FILM MIKROROJSTVO RAZKRIVA DOGAJANJE POD MIKROSKOPOM V ČASU ROJSTVA
[več na: http://microbirth.com]
Torek, 16. december ob 19.00 // + pogovor s strokovnima gostoma dr. Robertom Miglarjem in dr. Majo Rupnik

Dodatna projekcija: Torek, 23. december ob 17.00 // + pogovor s strokovnimi gostjami Rosemarie Franc, Nastjo Pavel in dr. Andrejo Tekauc Golob

*****

V zadnjih 30 letih se je način, kako rojevamo, močno spremenil. Več vodilnih znanstvenikov opozarja, da bi spremembe lahko imele resne posledice za dolgotrajno zdravje otrok. Mikrorojstvo, zmagovalec letošnjega 4. filmskega festivala o bioloških vedah v Pragi, ki je svetovno premiero doživel 20. septembra 2014, se sprehodi pod drobnogledom sprememb in njihovih vplivov na naše zdravje. V njem nastopajo ugledni znanstveniki, ki živijo in delajo v Združenem kraljestvu in Severni Ameriki, in z njimi ugotavlja, kako lahko sodobne obporodne prakse posegajo v bistvene biološke procese in morebiti povzročajo večjo dovzetnost naših otrok za nastop bolezni pozneje v življenju.

Nedavne raziskave so pokazale, da je pri otrocih, ki se rodijo s carskim rezom, približno 20 odstotkov višje tveganje za nastanek astme, 20 odstotkov višje tveganje, da se bo razvila sladkorna bolezen tipa 1, podobna stopnja tveganja obstaja tudi za pojav debelosti, rahlo nižje tveganje pa za nastanek obolenj želodca in črevesja, kot sta Crohnova bolezen in celiakija. Gre za obolenja, ki jih povezujemo z imunskim sistemom. Mikrorojstvo raziskuje več možnih razlag. Znanstveniki predpostavljajo, da bi lahko porod s carskim rezom spremenil naselitev novorojenčkovega mikrobioma, ki se odvija v obliki ključnega prenosa dobrih bakterij z matere na otroka. Po njihovih predvidevanjih obstaja možnost, da se zaradi tega otrokov imunski sistem ne razvije do svojega polnega potenciala. Druga znanstvena predpostavka pa govori v smeri, da bi lahko prav sam proces vaginalnega poroda, vključno s hormonskim koktajlom, ki se oblikuje med porodom, globoko vplival na vzpostavitev otrokovega imunskega uravnavanja in presnove.

Red. prof. dr. Rodney R. Dietert, profesor imunotoksikologije na Univerzi Cornell, pravi, da smo “v zadnjih 20 – 30 letih priča drastičnemu povečanju pojavnosti otroške astme, sladkorne bolezni tipa 1, celiakije, otroške debelosti. Povečalo se je tudi število porodov s carskim rezom. Ali carski rez povzroča vsa ta obolenja? Ne. Vendar pa carski rez onemogoči, da bi v novorojenčku prišlo do naselitve mikrobov. Zato imunski sistem ne dozori. Spremeni se presnova. Tako pride do imunske disfunkcije in do sprememb v presnovi, za katere danes vemo, da botrujejo omenjenim boleznim in stanjem.”

Dr. Matthew Hyde, raziskovalec na področju neonatalne medicine pri Imperialnem kolidžu v Londonu, opozarja: ”Vse bolj opažamo, da se pred našimi očmi oblikuje svet, v katerem bo vsak čas razneslo tempirano bombo javnega zdravja. Raziskave kažejo, da se bo položaj iz roda v rod le še slabšal. Jutrišnja generacija se je tako že znašla na robu prepada, zato moramo ukrepati.”

Po besedah Alexa Wakeforda, sorežiserja dokumentarnega filma, “je Svetovna zdravstvena organizacija izjavila, da so nenalezljive bolezni dosegle raven epidemije. Vodilni ekonomisti napovedujejo, da bodo stroški zdravljenja nastale epidemije do leta 2030 tako visoki, da bodo lahko povzročili stečaj svetovnih sistemov zdravstvenega varstva. Vlade so močno v skrbeh zaradi dolgoročnih posledic odpornosti na antibiotike in zaradi vpliva, ki bi jih lahko takšna stopnja bolezni imela na svetovno družbeno in gospodarsko stabilnost. Na dnevnem redu vlad pa ne najdemo morebitnih vplivov načina rojstva.”

Toni Harman, sorežiserka, dodaja: “Carski rezi so pogosto nujni, z njimi lahko rešimo življenje.
Posamezni vodilni znanstveniki že dlje časa vse bolj glasno opozarjajo na morebitne dolgoročne posledice. V zadnjih nekaj letih se je v razpravo vključilo vse več ljudi. Nove raziskave kažejo nadvse zaskrbljujočo sliko na področju zdravja prebivalstva v prihodnosti. Namen dokumentarnega filma je ozavestiti morebiten pomen “naselitve” mikrobioma pri vseh novorojenčkih, pa naj se rodijo po naravni poti ali s carskim rezom. Gre za vprašanje, ki je ključnega pomena ne le za starše in zdravstvene delavce, temveč tudi za svetovne voditelje. Zagotovo je nastopil čas, da porod in obporodno obdobje resno in nujno obravnavajo na najvišji ravni.”

*****

GOSTI:

Dr. Robert Miglar je specialist za ginekologijo in porodništvo ter namestnik predstojnika ginekološko – porodniškega oddelka bolnišnice v avstrijskem Vrbnu (Feldbachu).

Prof. dr. Maja Rupnik je mikrobiologinja, ki raziskuje črevesno mikrobioto in njeno vlogo pri zaščiti pred boleznimi. Dela na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano in predava mikrobiologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Za svoje raziskovalne dosežke je letos prejela tudi Zoisovo priznanje.

Rosemarie Franc je strokovna vodja babiške nege za perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru.

Nastja Pavel, po poklicu babica, je v stalni pripravljenosti, da izve kaj novega. Svoje znanje velikodušno deli v želji, da bi bile ženske v Sloveniji osveščene in da bi imele dobre porodne izkušnje.

Dr. Andreja Tekauc Golob je specialistka pediatrije in neonatologinja. Zaposlena je na Oddelku za perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Je mednarodno pooblaščena svetovalka za laktacijo (IBCLC). Ukvarja se tudi s svetovanjem pri dojenju in z raziskavami vpliva mikrobiote na razvoj otroka.