Naj hodimo Mariborčani v kino v Ljubljano? (2)

Pisma bralcev, časopis Večer, 19. 1. 2016

udarnik screen, Boštjan Lah

Zelo me je pritegnilo pisanje gospe Zore A. Jurič, ko je sredi meseca decembra preko pisem bralcev spraševala odgovorne v mestni občini, kako dolgo bomo morali Mariborčani in okoličani, željni kakovostne ponudbe art filmov, še čakati na svoj mestni kino, kot ga ima na primer Ljubljana. Svojo prvotno namero, da takoj izrazim vso podporo in strinjanje s tem pisanjem, sem opustila, rekoč si, pa saj ti sedaj že dobri dve leti ne živiš več stalno v Mariboru, prihajaš le vsaka dva tedna do tri, greš tistih 30 kilometrov do Ljubljane in se filmsko nasitiš …, čeprav bi si ob dnevih bivanja v Mariboru z veseljem ogledala tudi kak dober film. Torej, kakor da na neki način nisem dovolj kredibilna, da bi govorila o perečih mariborskih temah. Pa sem nato tik pred novim letom po zelo dolgem času srečala eno od biljeterk, ki so delale v starih, mestnih, “predkolosejskih in predcinepleksičnih” kinodvoranah, in se z njo zapletla v izredno prijeten pogovor, ki mi je odprl poleg programsko osiromašenega še en vidik umanjkanja današnje “silosno-brutalno-sladkobne” filmske ponudbe v Mariboru, to je tisti žlahtni osebni pristop in odnos zaposlenih, ki si ga bil deležen, ko si vstopil v takratni hram sedme umetnosti. In če sem nekoliko hudomušna in sodim po že nekaj časa praznih velikih kinodvoranah, ki so v turbokapitalističnem valu, ki je preplavil Slovenijo in naznanjal vsemogočnost prostega trga, pogoltnile tiste stare, majhne, z veliko več duše in raznovrstnih vsebin. Torej kapitalizem umira, naj zaživi nekaj novega, na primer ekonomija sodelovanja in posluha za še katere druge, ne le profitne kategorije. Tako tudi jaz apeliram na odgovorne v Mestni občini Maribor, naj zmorejo toliko odprtega razuma in duha, da od sredstev, ki se kljub krizi ali že minuli krizi vendarle stekajo v občinski proračun, seveda iz žepov nas davkoplačevalcev, za začetek namenijo tistih ubornih, če se prav spomnim navedbe, 25.000 evrov entuziastom, ki so se z obilico dobre volje, namenov in zagnanosti lotili revitalizacije kina Udarnik. Hkrati pa naj se začno čim prej zgledovati po dobrih praksah financiranja na primer mestnega ki na Kinodvor, Mestne občine Ljubljana, seveda, v dobro tudi tistih Mariborčanov in okoličanov, ki ostajamo v zdajšnji situaciji že zelo dolgo lačni bolj kakovostne filmske ponudbe.
_
Neva Ketiš